Simfonični orkester SNG Maribor
Zbor Opere SNG Maribor
Gianluca Martinenghi, dirigent
Alexander Gadjiev, klavir

 

Spored
Anton Lajovic: Gozdna samota
Peter Iljič Čajkovski: Koncert za klavir in orkester št. 1 v b-molu, op. 23
Sergej Prokofjev: Suita Romeo in Julija, op. 64
Peter Iljič Čajkovski: Fantazijska uvertura Romeo in Julija

V koprodukciji s SNG Maribor.

V 19. stoletju je naredila noč na umetnike še posebno močan vtis. Po prepričanju filozofa Arthurja Schopenhauerja in njegovih sledilcev (kar je večina, če ne kar vsi skladatelji 19. stoletja) v zavetju nočne teme zaživi prava, višja resničnost, ki, končno prosta naporov in prevar sveta dneva, pozna zgolj iskreno čustvenost. S tega stališča ne preseneča, da se mnoge ljubezenske zgodbe, še zlasti pa prepovedane, uresničijo šele v varnem objemu noči. Noč ne obljublja in prinaša zgolj zavetišča, pač pa dopušča in razume vse, tudi najtemnejše odtenke človekovega obstoja, ter sledi pravilom, ki so pravičnejša od tistih, ki jih postavlja družba. To sta vedela Wagnerjeva Tristan in Izolda ter pred tem že Shakespearejeva Romeo in Julija, ki sta si lahko izkazala ljubezen le v noči in si zaželela, da bi ta trajala večno in da mesta slavčka, pevca noči, ne bi nikdar izpodrinil škrjanček, ki naznanja jutranjo zoro.

To je bil čas, ko noči niso razsvetljevale preštevilne neonske luči in zasloni nikoli spečih naprav, ki danes skrbijo za to, da se nikdar zares ne potopimo vase in se popolnoma prepustimo prostemu poletu domišljije. Pa ravno v takih trenutkih pozabe se lahko prebudi umetnost in v glavi genialnega skladatelja najprepričljivejša glasba.

Takšen mojster je bil nedvomno P. I. Čajkovski, ki je znal s svojo glasbo zaigrati na najfinejše strune širokega kroga poslušalcev, kar navsezadnje dokazuje njegova izjemna popularnost še dandanes. Njegov mlajši sonarodnjak S. Prokofjev nasprotno velja za predstavnika naslednje generacije, ki je razčustvovanost v umetnosti enačila s cenenostjo in jo zato ohranjala na sarkastični razdalji. V resnici pa je bil tudi Prokofjev otrok stare ruske skladateljske šole in je nekje v globini ostajal nepopravljiv romantik. Obeh skladateljev se je brezčasna ljubezenska zgodba o Romeu in Juliji dotaknila tako močno, da sta ji posvetila vsak svojo glasbo, ki sta obe skrajno presunljivi in hkrati skrajno različni.

Festival Maribor 2017 bo tako izzvenel v slogu širokopotezne romantike – z mogočnim zvenom, velikimi zgodbami in glasbo, ki prežema srca. Pri tem bomo ponovno združili moči s Slovenskim narodnim gledališčem Maribor in njegovim Simfoničnim orkestrom, ki se mu bo tokrat pridružil zbor Opere, občudovali pa bomo lahko tudi solista Alexandra Gadjieva, briljantnega mladega pianista slovensko-ruskega rodu.

 

* Vstopnice: 25 € / predprodaja 20 € / upokojenci 20 € / študenti, invalidi 12,50 €
Vstopnice s popustom je možno kupiti le v Informacijski pisarni Narodnega doma Maribor in največ uro pred koncertom na prizorišču koncerta.