Nekaj vam moram priznati: ljubim gumijaste medvedke. A moj odnos z njimi je, kot večina ljubezenskih zvez, poln zapletov. Zapeljujejo me s svojimi sladkimi obljubami nebes, dokler ne poskusim prvega, drugega… In sem ujeta: njihove lepljive sladkobe ni in ni dovolj, hlastavo uživam, dokler ni vrečka prazna. Pet minut kasneje mi postane slabo. Nujno potrebujem nekaj svežega, kislega, grenkega! Moj rešitelj: gin s tonikom.

Prepričana sem da veste, o čem govorim. Četudi imajo morda vaše skušnjave drugačno ime ali obliko, je zgodba enaka: preveč nečesa, pa naj bo še tako dobro, je pač – preveč! Toda tega se zavemo šele, ko se skušnjav resnično naužijemo. Zato vam bomo - še preden vam ponudimo gin s tonikom, postregli z menijem, polnim izjemnih specialitet s podpisi Debussyja, Mahlerja in Schönberga. Njihove mojstrovine ponujajo vse, česar si od poznoromantičnih kreacij lahko zaželimo, kljub temu pa je nekje v bogatem sladkem pookusu že slutiti tudi nove arome – sveže, sočne, pikantne – a prav tako mamljive!

Ste za pokušino? Pridružite se nam 17. septembra, ko bomo sladki romantiki pomahali v Slovo in se počasi pripravili na prihod nove ere, z novimi zvoki, novimi melodijami, novimi harmonijami. Povedano po domače: adijo, medvedki, pozdravljen gin s tonikom!

Besedilo: Maja Pirš

*(slika: Gustav Klimt, Drevo življenja)